Aromaterapija alternativna zdravilska praksa, ki uporablja hlapne aromatične snovi naravnega izvora (eterična olja, smole, absolute z namenom izboljšanje človekovega zdravja in duhovnega stanja.
Sama beseda izvira iz grške besede: AROMA (dišava) + TERAPIJA (zdravljenje)=> zdravljenje s pomočjo dišav ali dišečih snovi.
Zgodovina aromaterapije
Kadila se pogosto uporabljajo v verskih obredih. |
Lahko rečemo, da se je osnovna oblika aromaterapije ohranila v nekaterih verskih obredih vse do danes. V templjih na Daljnem vzhodu med obredi še vedno prižigajo dišeče paličice in druga kadila ter jih polagajo na oltarje hinduističnih in budističnih božanstev. Tradicija sežiganja dišečih rastlin se je ohranila tudi v katoliških cerkvah, kjer med mašo pokadijo z dimom iz olibanuma.
Eterična olja so prvi začeli uporabljati stari Egipčani. To znanje so potem nadgradil stari Grki s prvimi principi medicine. Uporaba in postopki pridelava eteričnih olj se je tako počasi gradila skozi stoletja. Eterična olja so se uporabljala za parfume in tudi zdravila ter kot že omenjeno za verske obrede.
V začetku 20. stoletja se je med znanstveniki (predvsem kemiki zelo povečalo zanimanje za zdravilne
René-Maurice Gattefossé izumitelj aromaterapije |
René je za poglobljeno raziskovanje eteričnih olj menda spodbudila zanimiv dogodek. Ko si je v laboratoriju po nesreči opekel prste in dlani, je roko pomočil v sivkino eterično olje. Izjemna zdravilnost eteričnega olja sivke pri celjenju opeklina ga je prevzela in spodbudila k nadaljnjem raziskovanju.
Gattefossé raziskave eteričnih olje je nadaljeval francoski zdravnik Jean Valnet, ki je ranjencem med drugo svetovno vojno z eteričnim oljem zdravil opekline in rane. Pozneje je uspešno pomagal tudi psihiatričnim bolnikom in dokazal, da so eterična olja in aromaterapija zdravilna tudi za čustvene in psihološke težave.
Aromaterapija se je kot priznana zdravilska metoda zelo razvila v drugi polovici 20. stoletja, ko je bilo na to temo opravljenih veliko študij in raziskovanj.