Pridobivanje eteričnih olj

Eterična olja se pridobivajo na različne načine:



Glede na način način pridobivanja ločimo različne tipe rastlinskih esenc (izvlečkov ali eteričnih olj). Kateri način pridobivanja eteričnega olja se uporabi pa je odvisno od vsebnosti esence (aromatičnih snovi) v rastlini, ter iz katerega dela rastline pridobivamo eterično olje ali izvleček. Običajno se pridobiva eterična olja iz celih rastlin ali listov ter plodov redkeje pa iz posameznih delov rastline, naprimer iz cvetnih lističev (takšna eterična olja so zelo draga, saj zahtevajo veliko ročnega dela).


Parni destilator eteričnih olj
Ceno eteričnega olj zelo določa tudi postopek, ki je uporabljen za proizvodnjo eteričnega olja ali izvleček, ki mu v aromaterapiji običajno pravimo absolut. Še večji vpliv na ceno pa ima sam izkoristek ali vsebnost aromatične snovi esence v rastlini. Nekatere rastline imamo zelo malo aromatičnih snovi, ki jih lahko izločimo zato je v takšnih primerih izkoristek zelo majhen. Kot primer lahko navedemo, da je za iz ene tone cvetov smilja Helichrysum italicum običajno proizvedejo le 0,8 kg eteričnega olja. Zato se cena eteričnega olja smilja ali popularno imenovanega immortelle giblje med 2500 do 3000 € na kg.
Na drugi strani so najcenejša olja iz tistih rastlin, ki vsebujejo veliko aromatičnih snovi. Eterično olje pomaranče Citrus Sinensis (L.) , se običajno pridobiva s stiskanjem pomarančne lupine. Postopek pridobivanje se lahko zelo avtomatizira in čeprav je izkoristek pridobivanja eteričnega olja pomaranče nekje 0,3 do 0,5 % je cena relativno dostopna (maloprodajna cena 1 mL eteričnega olja pomaranče se giblje okoli 0,2 do 0,5 €). Letna proizvodnja eteričnega olja pomaranče pa je okoli 12,000 ton.

Eterična olja se običajno pridobivajo s parno destilacijo ali stiskanjem.

Shemmatski prikaz parne destilacije eteričnega olja
Parna destilacija je postopek ko segrevanje droge in z uvajanjem vroče vodne pare izločimo iz rastline eterična olja.    Postopek pridobivanje eteričnega olja z parno destilacijo je relativno enostaven. V kotel  se da cele rastline ali rastlinske dela iz katerih nameravamo pridobivati eterično olje in v kotel vodimo vročo paro. Alternativno   cel kotel z vodo in drogo   segrevamo do vretja.  Iz kotla izparevajo hlapne snovi (eterična olja) ter vodna para. Te pare hladimo  in kondenzat je zmes eteričnega olja in vode, ki ji pravimo tudi cvetna voda ali hidrolat.
S parno destilacijo se običajno pridobiva eterično olje sivke, evkalipta, rožmarina.

Pridobivanje eteričnih olj s stiskanjem je smiselno samo pri rastlinah, ki imajo veliko eteričnega  olja. V praksi se uporablja samo pri agrumih (pomaranča, limona). Cenejša eterična olja agrumov so v bistvu stranski produkt proizvodnje sokov. Za boljša eterična olja pomaranče se uporabljajo lupine, ki so hladno stiskana. Ker so pri agrumih glavni vir eteričnega olja lupine plodov je zelo priporočljivo uporabljati bio eterično olje saj se običajno plodovi agrumov zelo pogosto obdelujejo s pesticidi in ostalimi fitofarmacevtskimi sredstvi.


Absolut ali izvleček esence se pridobiva s pomočjo ekstrakcije s topili, enfloracija (enfloraža), ektrakcijo s super-kritičnim ogljikovim dioksidom ali florasolom.
Problem pri absolutih (izvleček rastline iz organskimi topili) je da v absolutu vedno ostane majhen delež organskih topil, kar je seveda nezaželeno. Absoluti se običajno ne uporabljajo za terapevtske namene (aromaterapijo).

Sodobna naprava za ekstrakcijo s
superkritičnim ogljikovim


Metoda ekstrakcije s super-kritičnim ogljikovim dioksidom ali florasolom da veliko bolj čiste izvlečke, ki so primerni tudi za aromaterapijo. Ti metodi iz rastline izvlečeta esenco, ki je tudi običajno najbolj podobna vonju sveže rastline. Problem pa je, da so te metode tudi najdražje zato so esence pridobljene s sodobnimi metodami ekstrakcije tudi najdražje.

viri: 



Naročite se na: Objave (Atom)